pečat župnije

Župnija “sv. Križ pri Trstu”

Kriški zvon Oglasna deska


 

In šli so ter oznanjali pokoro.

Mr 6,12
 

 Oznanila in Kriški zvon

V prilogi najdete papirnato obliko tedenskih oznanil.

Na dnu te strani pa pdf obliko Kriškega zvona.

Več o tem ...


 Poslovitev od organista g. prof. Štefana Bembi in novosti

V nedeljo, 1. julija, je zadnjič igral pri maši naš organist g. prof. Štefan Bembi. Hvaležni smo, da je priskočil na pomoč, ko smo ostali brez organista in lepo spremljal vsa naša bogoslužja v preteklih pol leta. Hvala lepa g. Štefan in Bog vas živi! Pridite nas še kdaj pogledat!

V petek, 13. julija bo prišel nov organist g. Leo Čotar, sicer dipl. pravnik, zaposlen v Ljubljani iz Gorjanskega pri Komnu, da spozna in pozdravi pevce v učilnici v župnišču, zvečer ob 20.30!


 Ognjišče

Na razpolago je nova julijska številka revije Ognjišče.

Spoštovani naročniki! Še nekaj zadnjih številk Vas čaka v zakristiji!


 Dela v cerkvi

Barvanje cerkve smo dokončali (začeli 16. maja, končali 26. maja).

Bog lonaj vsem darovalcem za prispevek!!!


 Teden kriških zavetnikov 2018

Župnija sv. Križ in Slomškovo društvo, v sodelovanju z Rajonskim svetom za Zahodni Kras, sta vabila na »Teden kriških zavetnikov«.

  • V sredo, 27. junija, ob 20. uri, v Slomškovem domu odprtje fotografske razstave »Kamni spomina - judovsko pokopališče Rožna dolina« domačina Joška Prinčiča. Gost večera je bil tudi dr. Renato Podbersič s predstavitvijo svoje knjige »Jeruzalem ob Soči - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes«.

Glasbena točka Valentina Cibic, klavir. 

Urnik odprtja razstave: od četrtka, 28. do sobote, 30. junija, od 18. do 20. ure; v nedeljo, 1. julija po procesiji

  • petek, 29. junija (god sv. Petra in Pavla), ob 19. uri v župnijski cerkvi evharistija.
  • V nedeljo, 1. julija (praznovanje sv. Petra in Pavla), ob 10. uri v župnijski cerkvi slovesna evharistija. Sledi tradicionalna procesija po vaških ulicah.


 Blagoslov družine in doma

V sredo, 3. januarja 2018, sem začel z blagoslovom družine in doma. Rad bi vas čim več in čim bolj spoznal, zato sem se odločil, da bom šel od hiše do hiše in dopolnil seznam prebivalcev naše župnije. To bo priložnost, da se spoznamo, poklepetamo ter da blagoslovim vašo družino in vaš dom. Blagoslavlja se lahko vse leto, a bi vseeno to rad dokončal pred začetkom posta. Če želite lahko na listke, ki jih dobite pod korom, napišite potrebne podatke, da se bomo lažje zmenili. Bog lonaj!


 Obisk bolnikov

Prve petke v mesecu sem na razpolago za obisk bolnikov na domu z možnostjo sv. spovedi in sv. obhajila. Pridite se domenit v zakristijo ali preko telefona.


 Prešernov dan - kulturni praznik

Slomškovo društvo in župnija sv. Križ sta ob priliki praznovanja dneva slovenske kulture v soboto, 17. februarja, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu priredila Prešernovo proslavo. Nastopali so MePZ Slovenec - Slavec (Boršt - Ricmanje) ter mlada glasbenika, pianist Max Zuliani in violinist Vanja Zuliani. Slavnostni govornik je bil prof. Tomaž Simčič.


 10. obletnica Mednarodne operne akademije Križ

Letos naša mednarodna akademija praznuje okroglih 10 let od ustanovitve. Zato v tem letu pripravljajo ciklus koncertov, katerih prvi je bil v nedeljo, 21. januarja ob 17. uri v Slomškovem domu, z naslovom Rastemo z glasbo.


 170. obletnica nastanka naše župnije

Vsaka posvečena cerkev (župnijska in podružnična) kot svoj lastni slovesni praznik praznuje obletnico posvetitve, slovesni praznik naslova (zavetnika) in godove tistih svetnikov ali blaženih, katerih posmrtni ostanki so shranjeni ali pokopani v cerkvi.

Koliko vemo iz Kronike Kriške župnije, naša cerkev je bila prvič posvečena leta 1628 po tržaškemu škofu Rinaldu Sharlicchiu. Datuma ni zabeleženega. Ko je bila dograjena in razširjena je bila zopet posvečena 30. novembra l. 1823. Zato mi bomo praznovali Žegnanjsko nedeljo 3. decembra, na prvo adventno nedeljo. 4. decembra 1847 pa se je oddelila od Openske in postala samostojna župnija. Torej letos bomo obhajali 170. obletnico župnije.


 Proslava obletnice posvetitve cerkve in 170. letnice ustanovitve župnije

Naša cerkev Povišanja sv. Križa je bila drugič slovesno posvečena 30. novembra leta 1823 po tržaškem škofu Antonu Leonardisu. Letos je torej 194 let.

Od Openske pražupnije se je ločilla 4. decembra 1847 in postala samostojna župnija. Letos obhajamo 170. obletnico.

Prva nedelja adventa je tako najbližja obema obletnicama in smo jo takrat praznovali. Slovesno sv. mašo je vodil g. Anton Bedenčič, vikar za Slovence v tržaški škofiji, ob somaševanju nekaterih slovenskih duhovnikov. Pri maši je pel mešani cerkveni pevski zbor iz Novigrada, pod vodstvom prof. Branislava Ostojića. Po maši je zbor imel še krajši koncert.


 Cerkvica sv. Roka

Z velikim veseljem smo konec julija 2015, sprejeli novico, da je tržaška občinska uprava namenila denar (€513.000, državni prispevek) za obnovo strehe cerkvice sv. Roka v letošnjem letu na Zahodnem Krasu. Treba bo počakati dalj časa, kot piše v krajevnem tisku, – bomo videli kdaj bo dokončno zaključena.
Prosimo pa Boga, da bodo dela stekla čimprej.

Končno! Dela so se pričela v začetku aprila 2018.

 


 Prvo sveto obhajilo

V nedeljona praznik Fatimske Gospe in Gospodovega vnehohoda, 13. maja je sedem naših veroučencev prvič sprejelo Jezusa v svoja usta in s tem v svoje srce. To so: Matej, Aljaž, Noel, Stefano, Federico, Anna in Ivana.

To je doživetje, to je praznik. Župnijsko občestvo se veseli tega dogodka. Kot župnija smo dolžni moliti tudi za naše prvoobhajance, zato jih podprimo z molitvijo posebej v tem času bližnje priprave. Molimo za njih in njihove družine ter jih priporočimo Mariji, kraljici maja.


 Goreči škof - dokumentarni film o nadškofu Antonu Vovku

Film o življenju ljubljanskega škofa msgr. Antona Vovka, lepo prikaže prepletanje duhovnega s svetim v takratnem povojnem času na Slovenskem.

Tu si lahko ogledate uradno spletno stran in tukaj še trailer filma.


 Spoštovani farani!

Prav prisrčno pozdravljeni na začetku mojega delovanja med vami.

Prihajam k vam iz Slovenije, kjer sem živel in delal 32 let. Rodil sem se na Hrvaškem v Dalmaciji, v mestecu Primošten zraven Šibenika, kot zadnji od 4 otrok v dužini. Tam sem tudi obiskoval osnovno šolo. V Šibeniku sem končal gimnazijo. Potem sem nadaljeval filozofsko fakulteto v Zadru, na katedri za pedagogiko in filozofijo. Med študijem sem sezonsko delal v hotelu na recepciji.

Leta 1985 sem prišel v Slovenijo v Celje, kjer sem delal tudi v hotelu, a to je bilo kratko, komaj tri mesece. Nostalgija me je vodila na morje in tako sem prišel v Portorož.

Moja družina je bila tradicionalno krščanska. Oče je, star komaj 17 let odšel v partizane kjer so ga prevzgojili po komunističnih vzorcih. Mama je bila učiteljica in je tudi po vojni nadaljevala obisk cerkve in sv. maše, a so ji grozili z izgubo službe in ji naravnost prepovedali hoditi v cerkev, čeprav je Jugoslovanska ustava to uradno dovoljevala.

Imel sem pa staro nono, ki je bila zelo pobožna žena in mnogo je molila. Do začetka osnovne šole smo vsi otroci hodili z nono v cerkev. Potem smo mogli nehati ker je to bilo za starše nevarno. Nona nas je želela vzgojiti v verne kristjane, a država je temu nasprotovala. Kot pubertetniku se mi je zdelo to popolnoma normalno. Saj Boga ni nikoli nihče videl, kako potem lahko verujejo, da obstaja?!

Kasneje me je cerkev, Sveto pismo in molitev vedno bolj začela zanimati. Pri 18 letih, ko mi je bilo dovoljeno, sem začel obskovati cerkev, sprva občasno in pozneje redno. »Blagor tistim ki niso videli, a verujejo!« Tako pravi Jezus svojim učencem. Zraka tudi ne vidimo a ga dihamo in vemo da je in da brez njega ne moremo živeti. Besede Svetega pisma so mi vedno bolj razkrivale da Jezus ne govori samo za tisti čas in ne samo svojim učencem, ampak, da veljajo za vse čase in da tudi govori tudi danes in tudi meni. »Pod nebom ni drugega imena v katerem bi našli rešitev, kot v Jezusu Kristusu« nam piše apostol Luka. Te besede so me močno nagovorile in sem veliko premišljeval o njih. Nazadnje mi je prišla v roke knjiga Male Terezije Deteta Jezusa: Povest duše. Ta knjiga me je tako presunila, da sem bil zdaj prepričan da želim postati duhovnik. Pri 36 letih sem ponovno sedel v šolske klopi na Teološki fakulteti v Ljubljani in tam dokončal študij. V duhovnika sem bil posvečen na praznik sv. Petra in Pavla leta 2003 v stolnici v Kopru. Prvo službo kaplana sem dobil v Kanalu ob Soči, potem sem bil pet let župnik v Šebreljah, Otaležu in Jagrščah. Zatem sem bil šest let župnik v Koštaboni in Krkavčah, v Slovenski Istri, odkod prihajam k vam.

Prvi vtis mi je zelo pozitiven in upam da bo tako tudi ostalo. Lepo se počutim pri vas in bi želel da bi se tudi vi ob meni počutili dobro. Želim da bi vse župnijske zadeve reševali skupno in v duhu bratske in krščanske ljubezni. Naj vas spremlja božji blagoslov, božje usmiljenje ter varstvo Matere Marije.

Pozdravljen Sveti Križ!!

Boris Čobanov, župnik


 Spomin na župnika Maksa Suarda

Kdor želi lahko v spomin na Maksa nameni denar v dobrodelne namene, in sicer Slovenskemu dobrodelnemu društvu ali Slovenski Vincencijevi konferenci v Trstu.
Slovensko dobrodelno društvo si vse od svojega nastanka leta 1948 prizadeva, da bi pomagalo šoloobveznim otrokom in mladim; nudi tudi podpore otrokom družin v socialni stiski, tako da zanje delno krije gledališke abonmaje, naročnine na otroške oz. mladinske revije in pa udeležbo na zelenem tednu oz. zimovanju (šolskih izletih). Najlepša hvala vsem; Bog plačaj.
Slovenska Vincencijeva konferenca deluje po pravilih družbe sv. Vincencija Pavelskega. Skrbi za osamljene, bolne in ostarele osebe, potrebne pomoči (bodisi finančne ali socialne). Podpira tudi izobraževanje in šolanje mladih, potrebnih posebne pomoči, ter prireja rekreativna in kulturna srečanja ter enodnevne poučne izlete za starejše osebe.
Prispevke za Dobrodelno društvo v gotovini in ob izpolnitvi obrazca sprejmejo tudi na sedežu Društva Krut, ul. Cicerone 8 v Trstu (tel. 040.360072).
Prispevke lahko tudi nakažete neposredno na bančni račun Dobrodelnega društva na sledeči IBAN: IT72T0892802204010000009117 (ZKB).


Pripravili

Mladinska skupina.
Za info po svetih mašah v zakristiji.

pečat župnije